Nau mai! Haere mai!

Evo, tole pisem sedeca na soncni verandici kolonijalnega izgleda, v idilicni soseki stanovanjskih his imenovani Newmarket. Kje drugje kot v Aucklandu! :)



















Danes zjutraj, sem koncno prispela v dezelo "dolgega belega oblaka" Aotearoo (ce lahko to ime sklanjamo). Potovanje je potekalo izredno dobro. Zato pa se je nekoliko zapletlo cisto na koncu.

Sami leti so bili udobni in niso bili tako zelo naporni. Morda zato, ker sem po poti srecala dve zanimivi osebi, najprej Trzacanko, ginekologinjo, ki odhaja za eno leto delati na Sri Lanko ter enega "nasega" fanta, rojenega v Jajcu, trenutno zivecega na Svedskem, ki je odsel v Perth preveriti, ce sprejme ponudbo za sluzbo in se preseli na juzni kontinent. V dobri druzbi je potovanje minevalo hitreje in manj stresno.


Air Qatar se je izkazal. Po drugi plati pa so me navdusili tudi Qantasovci. Zakaj? Katarci imajo ponudbo na krovu letala izvrstno. Je res, da tudi zelo dolgo nisem letela nekam tako dalec in se mi je vse zdelo precej bolj hi-tech kot se spomnim iz letov pred leti. Tako, da se mi je zdelo super, da imas tako bogato ponudbo hrane in zabave (filmov mali milion!). Katarska ekipa je bila v celoti izredno mlada in cisto mednarodna. Pravzaprav dvomim, da je bil sploh kdo katarskega porekla. Skoraj vse stevardese in stevardi so bili azijati (Kitajci, Indijci, itd.).



Pri Qantasu pa se je zgodilo ravno obratno. Cisto vsi Avstralci, predvsem pa precej starejsa in izredno utecena ekipa. Po starosti so me spomnili na British Airways, ki ima stevardese s povprecjem let precej visjim kot smo navajeni. Pravzaprav so me Qantasove stevardese in stevardi popolnoma ocarali s svojo domacnostjo in nenarejeno prijaznostjo. Kot bi prisel k dobrim tetam in stricom, ki se radi posalijo in kako prijetno recejo z gosti. Res, kot bi bili v druzinskih odnosih. To res se nisem dozivela! Ocarljivo in nalezljivo! Definitivno pa me je najbolj navdusilo to, da ni potrebno, da so vse stevardese suhljate, mlade, dolgonoge lepoticke ampak da lahko to delo opravljajo tudi zrele, starejse zenske, katerih videz ni tisto, kar igra glavno vlogo, temvec njihov pristni odnos s potniki in obcutek varnosti, ki ga s tem ponudijo.

In tako pridemo do letaliske zgodbe. Pri izstopu iz letala v Aucklandu dozivim prijetno presenecenje. Vhod je narejen v stilu tradicionalne maorske hise srecanja ("Maori meeting house") v ozadju pa posnet napev v maorscini z besedilom, ki pozdravlja prihajajoce goste: Nau mai! Haere mai!





No, po tem lepem zacetku pa se stvar zakomplicira. Grem na prvi bankomat in dozivim sok. Ne morem dvigniti denarja. Ne z Maestro ne z Masterja. Ni problem v tem, da ne bi imela dovolj sredstev. Problem mora biti nekje drugje. Grem naprej do carine. Na listku, ki ga dobis, da oznacis, kaj vse prijavljas, sem imela skoraj vsa polja obkljukana z DA. In sem si prisluzila rdeci znakec visokega rizika. :) Pridem do kontrole prtljage, kjer povem, kaj vse prenasam. Izpustim le solni cvet in upam, da mi ga ne najdejo, saj bi mi ga sigurno odvzeli. Carinica je precej prijazna in razume mojo stisko, da sem vse to kupila za darila in naknadno ugotovila, da bodo stvari morebiti problematicno blago. Kar sem opisala, moram tudi pokazati. Vse odobri, razen medu. Vzame oba loncka. Prosim le, da mi dajo lopatkico, da vsaj to predam ljudem. Po osebnem pregledu moram nesti torbo se na redgen, kjer mora vse stimati z opisanim in pokazanim. FUF! Nic drugega jim ni zapelo za oko. SUPER!!!! Izplen sploh ni tako slab. V bistvu sem cisto vse, kljub temu, da je spadalo v potencialno kriticno skupino, uspela pritovoriti notri.  Evo, zato se me Martin Krpan ne bi sramoval. Tudi meni je uspelo pretihotapiti sol. :)

Denarna zgodba z nezmoznostjo dviga se je nadaljevala se naprej. Tako, da trenutno nimam nic kesa! Khm. Moram nekako preveriti, kaj se dogaja.

Ampak mi je vseeno uspelo online placati prevoz s shuttlom do svojega bivalisca. In tako sem zdaj tukaj. V hisi, ki jo najema Sherylina sestra Viktorija. Deli jo se z dvema cimrama. Nekajdnevno v tednu pride se Sheryl, zdaj pa se jaz. Torej en tak zenski FULL HOUSE! :))))



12 komentarjev:

  1. Mala, meni so se kar učki orosili :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Irena, super je tole brati in gledati fotke!
    LP, Ksenija

    OdgovoriIzbriši
  3. no samo da si prišla :)

    uzivaj, spij kakšno kavico na verandi, za naju z mami ;)
    lp Maja

    OdgovoriIzbriši
  4. Krasno branje,irena!Uživaj!mi pa te bomo z veseljem spremljali!Lp,darja

    OdgovoriIzbriši
  5. Hvala drage moje dame! Z veseljem preberem vase komentarje in seveda dobim vecji zagon za naprej! Objem in poljub vsem! :******

    OdgovoriIzbriši
  6. Oh, ni ga boljšega kot zapleti na koncu poti, ko si že čisto zdelan. Pa res dobro švercaš, se vidi, da si iz Slovenije!

    Me prav zamika, da bi še kar sam zdaj nekam odpotoval :).

    OdgovoriIzbriši
  7. hahahhahahhah Irenci, pa ti si neverjetna, kaj si vse presvercala: ajvar, vino, potico....jao, se dobro da te niso zaprli! ;) No me veseli, da si srecno prispela in da je dol vse ok, razne te nocne more z kreditnimi karticami. Se vedno ti ostane western union, pa naj ti doma nakazejo denar. Good luck

    OdgovoriIzbriši
  8. P.S. Na največji zaklad - kraški pršut si pa pozabila ;) Kaj ti ga pošlemo po pošti? ;)

    OdgovoriIzbriši
  9. Gregor, kar lepo malo cekirat avionske karte in bo ze padla kaksna pametna ideja. :)

    Katja, ja vidis koliko teze je bilo v tem. Si zamisljas se prsutka, da tlacim notri. To bi bilo pa res overweight. Sicer se mi je pa zdelo, da meso zna bit vecji problem in niti nisem razmisljala o njem. Si ga bova raje privoscili doma. :)))

    OdgovoriIzbriši
  10. Uau, kaj vse si pretihotapila za lajsanje domotozja, ce je domotozje sploh kakorkoli mogoce ob uzivanju na taksni cudoviti terasi. Nauzij se se za nas. Lp, 5ja

    OdgovoriIzbriši
  11. Irena saj veš da Martin Krpan ni švercal soli!? Ampak angleško sol...

    OdgovoriIzbriši
  12. Petja, lep pozdravcek!

    Luka, vem, ja. Angleska sol ali soliter po domace. :) Ampak sol ima v imenu in tihotapec je pa vseeno bil. :))))

    OdgovoriIzbriši