Raglan je majhno mestece, ki slovi kot najboljše izhodišče za surferje. Valovi tukaj so znani in najbolj razvpiti so v zalivu Manu oz. Indicators, kjer nastane najdaljši val na svetu, po katerem lahko surfaš kar 10 min. Surfanje je za okoliško prebivalstvo način življenja in vsi si želijo postati najboljši. Zato moraš preživeti po cele dneve na obali oz. v morju. To pomeni, da mnogi otroci oz. "omladinci" namesto v šolo zavijejo na obalo, pri čemer jih očitno podpirajo tudi starši.
Dan je minil v mirnem, sproščenem tempu, saj se nisem udeležila nobene aktivnosti. Zato pa sem skupaj z našim vodičem/voznikom avtobusa Rickom, še enkrat skočila v mesto, kjer sem se enostavno usedla pred knjižnico, ki je ponujala zastonj dostop do interneta in poizkušala nadoknaditi pri objavah.
Zvečer smo se sprehodili po dovozu do našega prenočišča, kjer smo lahko opazovali znane novozelandske svetleče črvičke (Arachnocampa luminosa), ki so se skrivali na kamnih ob cestišču. Zanimiva bitja. Kot, če bi gledal kresničke le da so te larve skoraj popolnoma na miru. Namreč to je le ena od razvojnih oblik komarju podobnega insekta, ki kar 9 mesecev preživi zalepljen na kamne in stene, kjer se hrani in medtem sveti. Ko se razvije v odraslo žuželko ne živi dolgo, le nekaj dni, saj nima ust, da bi se hranila. V teh nekaj dneh ima nalogo, da se razmnoži in poskrbi za naslednji rod.
Naslednji dan, torej danes (25. 1.) smo se odpeljali v Waitomo, kjer so mnogi odšli na ogled jamskega sveta, ki slovi po teh svetlečih črvičkih. Tudi to sem spustila, ker je tukaj čisto vsaka stvar strašno draga in ker sem črvičke že vidla (čeprav v zelo majhnem številu), sem se odločila, da ni vredno stroška. Raje prišparam za kakšno jadranje, jahanje, treking, kajak ali kaj podobnega.
Medtem, ko smo čakali, da se večina vrne iz podzemnega sveta, smo odšli na en kratek sprehod ob potočku, ki se prebija skozi podzemni svet. Zelo na hitro me je spomnilo na Škocjansko jamo in Blejski vindgar, le v mnogo manjšem in precej manj privlačnem obsegu.
Na fotografijah je vidna gromozanska praprot, ki je pri njih najbolj značilna rastlina in nacionalni simbol. Praproti je več vrst, nekatere zrastejo v palmam podobna drevesa in so sestavni del novozelandskega gozda.
Ni komentarjev:
Objavite komentar