Edinstveni kamp

5. 2. zvecer - Gunn's Camp

Nočili smo v najbolj odbitem kampu v mojem življenju. Kot bi se vrnili vsaj za 100 let nazaj z veliko mero novozelandskega humorja (prisoten vsepovsod v obliki različnih napisov in opozoril). Ker je lokacija odmaknjena od vsega, je elektrika pridobljena z agregati, ki vsak dan delajo le do 22h, ko jih izklopijo. Ogrevanja ni, razen, če si zakuriš čisto pravo peč.

Vhod v kamp.

Na levi sta lutki, ki predstavljata lastnika.

Pri vhodu stoji stara bencinska pumpa, za vsak slučaj. ;)

Recepcija

Napis: področje plazov - brez ustavljanja

Na vratih v lastnikovo privatno sobo

Omarica za polnjenje električnih pripomočkov.

Kočice, v katerih smo bivali, so bile kot iz časov zlatokopov.

Usmeritvena tabla (pazi: wong way;)

Na drugi strani

Kopalniška peč za ogrevanje

Izvirska voda

Steklenička za irske dojenčke

Most za tukaj in tam

Družabni kotiček

Pravi stonehenge

Ob tej priložnosti naj omenim najbolj zoprno stvar (žival) zahodne obale južnega otoka: sandflies (peščene muhe). To so mala bitja, črne, mini muhice, ki imajo grozno hud ugriz. Tako kot komarji, pikajo, da sesajo kri. Seveda spet samo samičke. Zoprne, zoprne ženkice! Ugriz je izredno srbeč in traja več kot teden dni, da izgine. V prvim parih dnevih nastane precej velika rdeča izboklina, no, nešteto njih, povsod po telesu, ki je bil nepokrit. Mene so najbolj obdelale okrog gležnjev in res me nihče ni bolj pogrizel kot te zoprne mušice. Manjkalo pa jih ni tudi na rokah in obrazu. Ja, skrajno zoprna mušica! Celotna zahodna obala je njihov domicil in brez repelenta tukaj težko preživiš, ker te živeg požrejo. No, na področju Milford Sounda jih res ne primanjkuje in tudi v kampu sem jih pobijala še daleč v noč. Zato toliko bolj zabaven napis na "vratih neobstoječe ograje".

Od bližje rezervat za peščene mušice. Prosim zapirajte vrata. Na recepciji oz. njihovi trgovini pa lahko kupite majico za krvodajalce Gunn's Campa.

Na drugi strani, pa nimajo več dostopa. Prepovedano področje. :)))))

Naleteli smo tudi na edinega zabeleženega irskega padalca tu. Direkt pred našo kočico.

Seveda sem mu takoj priskočila na pomoč.

A žal sem mu ob tem uspela še dodatno zlomiti nogo. Zato sem raje odnehala.

Naša kočica je imela lepo okrasje.

In še boljšo notranjo opremo.

Moja spalnica. Moja dvojna postelja spodaj. ;)