Vetrovna prestolnica

29. 1. National park - Wellington

Dan smo preživeli večinoma na avtobusu, saj smo morali priti v Wellington.

Wellington je glavno mesto Nove Zelandije od leta 1865 in njeno tretje največje mesto. Poimenovano je bilo po prvem vojvodi Wellingtonu, ki je poveljeval britanski vojski v vojni z Napolenonom in je bil kasneje tudi britanski premier.

Mesto je umeščeno na sam konec severnega otoka in je znano kot vetrovno mesto, saj je pozicionirano v Cookov preliv, ki je edina luknja v novozelandski gorski verigi dolgi kar 1400 km zato veter tu doseže veliko moč. Tu tudi poteka velika tektonska prelomnica in mesto naj bi bilo vodilno v svetu v protipotresni gradnji. Sam zaliv oziroma pristanišče je velikanski vulkanski krater, zato je center mesta, ki je stisnjen med okoliške hribe in pristanišče, precej majhno in lahko obvadljivo. Ostali predeli se razpredajo po okoliških hribih in dolinah.

Center mesta je zelo lepo urejen. Ker smo prišli na cilj precej pozno popoldne, sem se odločila, da se sprehodim predvsem ob obali in začutim utrip mesta. Obalni del je mesto druženja, mnogih lokalov, sprehajalcev in meščanov, ki tečejo, kolesarijo, veslajo in se kako drugače rekreirajo. To je tudi prostor, kjer je mesto omogočilo brezplačen dostop do interneta, zato zelo veliko ljudi "visi" na svojih prenosnikih, iPadih, telefonih in surfajo.

Končno sem si privoščila poletno oblekico, saj smo imeli neverjetno srečo, da ni pihalo in da je bil to eden najtoplejših dni, kar smo jih do takrat doživeli. Zato sem samo uživala v soncu, fotografirala, opazovala, se sprehajala in malo posedela gledajoč na morje. Wellington me je definitivno očaral.

Zvečer sem se z mestno vzpenjačo odpravila na vrh hriba, kjer imajo botanični vrt, v katerem naj bi tisti večer potekal koncert. Žal je bila informacija napačna in tako sem se samo sprehodila po botaničnem vrtu in se vrnila nazaj v center. Ker sem imela noge razbolene še od trekinga, sem preklinjala to odločitev in si želela, da bi bila ostala v hostlu ali nekje ob obali in malo počivala. Ko sem prišla do hostla, je bila ura že 21.30 in čas je bil, da pred spanjem skočim na zastonj internet v sosednji-mestni park.